Zakaj smo tiho?

Objavljeno 29.11.2007

Hecno vprašanje za blog, ampak vseeno.

Vprašanje se mi je porodilo, ko sem opazil navidezni preobrat v blogerskem javnem mnenju o vladi Janeza Janše. Namreč pred njegovo zadnjo potezo se je po blogih zlivalo na hektolitre žolča, potem pa so se kar naenkrat zaslišali tudi glasovi tistih drugih, ki ne vidijo samo negative ampak tudi pozitivo.

Ampak nimam nobenega namena odpirat razprave ne temo kdo je za in kdo proti.

Moje vprašanje je – Zakaj smo tisti, ki vidimo kaj pozitivnega na nečem, kar množično zavračajo, tiho?

Ali že vnaprej obupamo, ker se nočemo spuščati v debato z ljudmi, ki so razgretih glav polni gneva?

Se nam zdi nesmiselno sploh govoriti z njimi?=

Ali pa nas je sam tako zelo malo?

Jaz mislim, da nas je precej, in da smo kot konstruktivni “intelektualci” po naravi samotarski in “modro molčimo” – ampak ali je molčanje še vedno modro v časih, ko postaja gnev vse glasnejši? Ali ni morda samo najlažje molčati?

Pa tudi če je molčati najpametneje – kaj pa dejanja?

  • Share/Bookmark
 

11 komentarjev za 'Zakaj smo tiho?'

  1.  
    Rok
    29.11.2007 | 20:30
     

    Evo, kaj jaz mislim o tem.
    :
    Glede molčanja smo ljudje še najbolj podobni zajcem. Lepo na skrivaj glodamo vsak svoj korenček in pazimo, da nas ne opazita volk ali lisica.
    :
    Drugi razlog je tradicionalna izkušnja. Politično enoumje je pri nas od druge vojne naprej tradicionalno prevladovalo. Privedlo je do neke vrste sprijaznjenosti ljudi z obstoječim stanjem in posledično do pasivnosti drugače mislečih pri urejanju skupnih zadev. Še vedno so v državnih vrhovih (parlament ipd.)ljudje, ki so nam prej poganjali strah v kosti in razmišljali namesto nas. Ne bi se jim radi zamerili, kajti lahko se nam ob morebitnem povratku čisto na vrh – maščujejo.
    :
    Čredni nagon. Če ne bom tulil v isti rog z ostalimi, mi bo slaba predla. Če imam že kaj proti tuljenju, pa vseeno bolje, da samo umolknem, kot pa da bi začel to razglašati, ker se bodo “vsi ostali” spravili name.
    :
    Stara modrost: ko vidiš, da se gruča spravlja k linču, se ne oglasi, sicer bodo namesto njega linčali tebe.
    :
    In nenazadnje – podleganje videzu: destruktivci zganjajo toliko hrupa, da se najglasneje sliši njihova resnica. Drugačnega mnenja itak ne bi bilo slišati, utonilo bi v hrupu, zato ga je nesmiselno sploh izraziti.

    Meni se noben od teh razlogov ne zdi dovolj utemeljen, da bi molčal.

    lpr

  2.  
    buksijakarc
    29.11.2007 | 20:43
     
    buksijakarc

    Kako si me prijetno razveselil, ne samo, da se strinjam z vsem kar si napisal – Pa tudi ne samo, da sem uzival v tvojem slogu (zajci – super!) ampak si mi z poanto o tradicionalnem enoumju odprl novo sinaptično povezavo tipa – “Pa saj to je vendar tako očitno!”

    - Jaz se maščevanja starih sicer niti ne bojim preveč, verjetno zato, ker sem premlad, da bi mi strah zlezel pod kožo. Ampak politično enoumje seže gotovo še mnogo globlje kot samo v strah pred pregonom – je neka navada – da je tisto kar smo imel prej – oblast, to kar imamo zdaj pa ni “prava” oblast – in je ne rabimo spoštovati (=se je bati)… no pa ne bom preveč o tem strahu/spoštovanju – to je snov za poseben post.

    - Ampak se pa težko spravim v konflikt z bližnjimi – konflikt, ki be slej ko prej privedel do tegas, da bi moral prositi koga naj vendar malo premisli – ne glede na to kako prijazno bi to rekel – zvenelo bi žaljivo – vodilo bi v spor. Včasih precenim, da kakšni pogovori nimajo možnih konstruktivnih zaključkov.

  3.  
    pika
    29.11.2007 | 21:03
     

    Še moje razmišljanje:
    - molk tudi jaz mislim, da v dotičnem primeru ne pride v poštev.
    - destruktivne misli izbrisat s političnega prizorišča je v tem trenutku utopija. Čisto matematično konstrucija vleče destrukcijo. In dokler je ta enačba uravnovešena, si opozicija in koalicija podajata žogice. Tudi tu v blogovskih vodah. Če je prisotna še roka, ki združuje, pa je tako jasno, kakšna volja bo prevesila tehtnico v svoj prid. Tako v parlamentu, kot tu.
    - maščevanje je reakcija. Povsem človeška; se prikrade v misli tudi, ko je ne kličemo naglas. Pozornost akterjev bo dovolj. In kakšen vdih. Da ne bo konfliktov.
    - poslušati pa je glagol, ki ga premalokrat izpostavljamo. In slišati drugače misleče. Poskušat razumet drugačnost. In sprejeti.
    :)
    Hvala vama za tole branje :)

  4.  
    29.11.2007 | 21:35
     

    Jaz se zadnje čase vendarle občasno spustim v kako forumsko sršenje gnezdo, in povzročim malo zmede. Ponavadi me tam raje ignorirajo, ker ne pikam kot oni. Vem pa, da marsikdo preleti, kar napišem. V bistvu imam to, kar sem pogrešal v zadnjih desetletjih prejšnjega tisočletja: lahko povem, kar mislim. Brez ambicije, da bi kogar koli v kaj prepričeval. Marsikdo od tistih, ki se tam bodejo med sabo, se ne zaveda, da hočejo rušiti sedanjo oblast prav tisti, ki so nam prepovedovali svobodo mišljenja in izražanja v prejšnjem tisočletju. Zame bi bil njihov morebitni ponovni vzpon v sedlo oblasti že v naslednjem mandatu precejšnje razočaranje. Mislim, da se morajo pred vrnitvijo socialdemokratov na oblast znotraj njihovih vrst temeljito zamenjati generacije in pa – seveda – kultivirati morajo svojo sposobnost demokratičnega dialoga, ki dopušča drugačno mišljenje od obče veljavne “paradigme”. Znak, da so dozoreli, pa bo to, da bodo nehali prek svojih aparatov z nizkimi udarci smešiti dostojnega nasprotnika, s čimer v očeh inteligence zgubljajo lastni “ugled”.

  5.  
    buksijakarc
    30.11.2007 | 09:30
     
    buksijakarc

    Ja, me veseli, da smo trije na glas povedali, da nas ni strah-

    Maatjazh – tudi sam sem že ugotovil, da se morda celo pozna, če kakšnemu posamezniku, ki ima ravno srednje odprto glavo postrežem s primernim vprašanjem na primernem mestu – kakšen kdaj celo kaj premisli, če pa samo z enim ušesom presliši (ali enim očesom oplazi) dovoljkrat, potem se mora pa to tudi nekje nalagat.

    Jaz v resnici mislim, da bi se izkazalo, da nas je precej več, kot si mislimo, če bi vsi povedali KAJ si mislimo. Tudi sem prepričan, da se bo to v praksi še pošteno izkazalo. Mnogi ljudje na razne načine prihajajo do podobnih zaključkov, pa četudi morda ne skozi striktno logičen diskurz. Preprosti in komplicirani – lepi in grdi – stari in morda celo mladi.

    :) – pa naj kdo zapiše, da nisem optimist

  6.  
    30.11.2007 | 10:33
     

    Zase vem, da sem ravno dovolj inteligentna, da se lahko izražam v krogu tistih, ki malo bolj razmišljajo, nisem pa dovolj inteligentna, ali dovolj sposobna,da bi lahko prepričevala prepričane.
    Pa še nekaj je: (kar tisti, ki manipulirajo ljudi dobro vedo) spremembe, kakršnekoli, ljudje težko sprejemamo in v tem času se mi zdi, gre tudi za to. Iz cinizma, ali malodušja, ali ravnodušnosti v pozitivo – to je nelahek prehod in je osebne narave, do nedavnega pa je vse funkcioniralo v prvi osebi množine. Sijajno je, če skupaj nekaj delamo, ampak vsakdo iz skupine se mora dobro zavedati kaj dela in sprejeti tudi osebno odgovornost. lp

  7.  
    11.12.2007 | 08:49
     
    buksijakarc

    Ja se strinjam Nadja, prepričevati prepričane je res sizifovo delo in po mojem v resnici ničemur in nikomur ne služi. V eni reči bi jih morda v kaj prepričal (ko bi bil res prepričan, da je resnica samo ena ,in da ji je ime Buksijakarc!)- ampak saj so zadrta prepričanja samo simptom – vzroki so pa drugje.

  8.  
    neikka
    11.01.2008 | 18:44
     

    :) ))))))))))))))))

    Hmmm, hmmm, marsikaj bi imela za pripomniti, saj sem bila lincanja delezna zadnja stiri leta, kjerkoli sem obelodanila grehe jansevikov in njihove napake, ze samo misliti je bil greh in imeti mnenje!!!

    Rusili in diskreditirali pa so ljudje, ki so bili v oblastni strukturi ritolizniki vecih oblasti, jansevikom pa predani in prodani kot….))))

    Metafore bom izpustila.
    Jansevike preziram, Pahorja nimam za nesposobnega, v bistvu ga imam se za manj sposobnega od JJ, ki se v Bruslju samo razkazuje v fitnis centrih, Zaresnikom ne verjamem, Turk je diplomat, ki se bo ne bo izpostavil za nikogar, kar bi ga lahko ocrnilo v oceh kogarkoli…………pod milim nebom nimam nikogar, ki bi mu zaupala…pa bi rada vsaj Kresalovi!
    Deljenje na tiste prej in te zdaj je presezeno, JJ je bolj oni rezimovski, partijski kot kdorkoli od tistih nekdanjih, partijskih, kaj torej???
    Cerkev, ki se smili sama sebi in uziva financne privilegije, ko so ljudje vsak dan bolj revni…

    POTREBOVALI BI NOVE ENERGIJE, CISTE in DRUGACNE od vsega tega, kar imamo.
    Eticne vrednote in svoboda niso ne desne ne leve, ampak so duhovna pridobitev clovestva od njegovih zacetkov do danes, torej ucenje generacij in generacij in boj za boljso prihodnost.

    Toda kdo bo kandidiral, ki je posten?

    Mu bo onemogocena pot na naslednji stopnici, ce se bo prvi izmaknil>)))

  9.  
    12.01.2008 | 11:52
     
    buksijakarc

    Ja vsekakor je nova energija vedno dobrodošla.
    Priznam tudi, da smo se dalec od tega, da bi bilo v naši državi vse v najlepšem redu.
    Ampak menim, da posploševanje principa “Janševiki”
    ni najbolj konstruktivno.
    Tole besedilo sem napisal zato, ker sem hotel postaviti protiutež vilifikaciji trenutne oblasti, ki je takrat vladala v slovenskih medijih, ki – roko na srce – niso porocali (in tudi sedaj ne porocajo) najbolj uravnoteženo.
    Zanimalo pa me je zakaj tisti, ki menimo, da trenutna oblast naredi kaj tudi prav, molčimo o tem in se ne spravljamo v črno – bele debate prepričanih proti in za – “janševikov” – zakaj nihče ne pove človeškega mnenja o situaciji, ampak je celotna javna razprava zreducirana na parole, ki prihajajo iz časopisja.

    Spraševal sem se ali razmišljajo na podlagi lastnih izkušenj ali pa na podlagi nečesa, kar naj bi bilo – kakor – splošno znano in jasno samo po sebi.
    Moje izkušnje kažejo na to, da se marsikdo, ki je prišel z Janš na pozicijo po najboljših močeh trudi delati (in to veliko) v dobro tudi nas – državljanov. Najbolj pohvalno pa se mi zdi, da jih pri tem ni strah sprememb, ki pridejo zraven.

    Meni se zdi, da veliko ljudi ne mara sprememb – in ne mara priznati, da je kaj tudi dobro – za tezave je vedno kriv nek izmisljeni posplošeni konstrukt, bodisi sistem ali pa oblast – oba pojma sta tako široka, da jima lahko pripišem krivdo za vse kar hočemo.
    Stvari oa so tudi bolj kompleksne… (bolj človeške)
    Seveda so nekateri ljudje nepošteni, manj pošteni – drugi pa bolj. Nekateri so na oblasti – enega poznam, ki je bil prej inteligenten in konstruktiven v svojem delu, ko pa je dobil nalogo reševati zapletena vprašanja, je postal nevzdržen v lastni samopomembnosti – izgubil je stik z vsakdanjo realnostjo…

    Vse to se dogaja na delovnih mestih – “vodstva” – kjer delajo čisto navadni ljudje. Krivice in tudi pravična in dobra dejanja.

    To, da se mi zdi od izbir, ki so na voljo, Janša najboljša izbira je moje mnenje.
    Samo, da tvoje mnenje lahko izraziš in te ne bo nihče napadel z udarci pod pas, jaz pa sem bil deležen komentarjev kot so – “kako si lahko tako neumen” in argumentacij tipa “Zato, ker je to vsakemu bedaku jasno…”

    Zato sem se vprašal, odkod takšna nestrpnost s strani levice, ki naj bi bila vendar kultivirana?

    Poiskal sem si tudi odgovor (ki se meni zdi smiseln – ga pa nikomur ne vsiljujem)
    Mislim, da včasih ljudje začno nekultivirano komunicirati takrat, ko nimajo razčiščenih pojmov – ko pride do frustracije, ker pri iskanju argumentov najdejo samo parole, ki jih ne morejo razložiti in jih niti sami ne razumejo. Nekaj jim ni všeč – okrivijo sistem oz. oblast, ker pa vsaj včasih leži težava nekje drugje, v resnici ne morejo razložiti, kaj jih pravzaprav moti… Zatečejo se k udarcem pod pas.

    Za konec tega odgovora torej: Ne glede na to, ali moj sočlovek misli, da je za oblast primeren ta ali drugi – lahko da išče odgovor v Kresalovi, lahko, da jo imam jaz za lutko, ki je zabredla v vodo, ki ji sega čez glavo – to ni tako pomembno kot to, da se lahko se vedno kultivirano pogovarjava in ugotoviva, da oba ljubiva, se bojiva sva žalostna, lačna itd. Zakaj bi pustili, da to zbledi in se umakne prepiru o tem, katera stranka je dala mesto človeku, ki me je na neki točki onemogočil?

    No se opravicujem, ker sem bil malo daljsi, a imam toliko odgovorov na tvoje iztocnice, da je bil ze tole samo sežetek.

    Pa brez zamere :)

  10.  
    12.01.2008 | 11:57
     
    buksijakarc

    Joj, pase to – vsi imamo izkusnje z emo ali drugo roko oblasti – negativne, pozitivne… Morda celo z obema. Jaz imam ocitno izkusnje, ki so diametralno nasprotne tvojim – ali je res treba, da bi se zaradi tega prepirala na osebni ravni.

    Midva se ne… Ocitno sva vsaj malo kultivirana. Moje izkusnje z drugimi “protijanseviki” pa niso taksne.

  11.  
    2.02.2015 | 11:31
     

    Ker se bojimo govorit ,.. pač za to !

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !