Kolikor muzike toliko denarja?

Objavljeno 30.11.2007

Danes je Magnifico (Robert Pešut) s pomočjo Vikend magazina brezplačno razdelil svojo novo ploščo med ljudi. Glede na upad prodaje zgoščenk v zadnjih letih, krize glasbenikov, ki jim že desetletja pobirajo založbe in trgovine večino profita, porast kraje glasbe na spletu – ki ga založbe krivijo za škripce v katerih so se znašle – je bilo nekaj takega ne samo pričakovati, ampak celo že videti, v malo manj propagirani in napihnjeni različici so glasbeniki v zadnjem času – vsaj v Sloveniji, razdali že skoraj več plošč, kot pa so jih prodali. Ne le novinarjem in radijskim hišam, kjer si potem mnogokrat te plošče razdelijo, tako da nekatere niti ne prispejo do arhivov – ne – glasbeniki so začeli deliti plošče kar ljudem, saj prodati jih niso mogli.

Po eni strani je splošen okus podoben politični mentaliteti in je torej precej enoumen in ne mara sprememb ;) – torej se drugačnost nikakor ne prodaja dobro – po drugi pa so ti glasbeniki večinoma tiste sorte, ki jim je prva prioriteta glasba, trgovina jih pa niti ne zanima, niti je ne obvladajo.Če bi njihova glasba zaokrožila med ljudmi – potem upajo, da bodo lahko dobili več in bolje plačane koncerte (pa tudi tukaj na žalost ni vse tako lepo – kadilski zakon je izpraznil tudi tiste klube, kjer se je včasih igralo – in ti klubi si sedaj ne morejo privoščiti stroška žive glasbe (SAZAS, varnost…) – torej plačujejo manj in pripravljajo manj koncertov)

Magnifico je torej s precejšnjim pompom (ki še pride!) – sklenil svojo ploščo razdati tudi uradno! – Uradno pa po mojem mnenju potegne za seboj neko drugo težavo – če se bo trend prijel, potem bo kmalu to nujno potrebno – publika (ki je že sedaj navajena, da dobi vse na pladnju) – bo pričakovala, da bo glasbenik poiskal pot do nje in ji osebno izročil svoj izdelek in jo po možnosti še prosil naj ga vzame. CD plošče bodo postale ekvivalent reklamnih in predstavitvenih brošur, glasbene skupine pa ekvivalent malih podjetij, ki morajo vzeti par deset tisoč evrov posojila za zagonski kapital – da bodo lahko predstavitveni material pripravili in distribuirali – računati pa bodo morali, da ga bo pol odromalo v koš – ovitki CD plošč bodo moral pasti v oko (še bolj kot sedaj) – potrebovali bodo brandname in specifično javno podobo.

Robert Pešut – z blagovno znamko Magnifico – je dovol močno ime, da si lahko privošči celo to – njegovi koncerti bodo še dolgo zanimivi široki publiki – ampak ali je to etično početje – njegovi stanovski kolegi bodo prisiljeni konkurirati s precej slabših izhodišč. Mala podjetja (skupine), ki so doslej delila svoje plošče zastonj, niso imela nikakršnega impakta na tržišče in “običajno ravnanje” – takšen brand kot je magnifico pa ga bo zelo verjetno imel. Njegova zvita poteza se mu bo brez dvoma izplačala – ni prva – gospod Pešut je inteligenten, prodoren trgovec – dolgoročne posledice pa so lahko problematične.

Je torej star pregovor kolikor denarja toliko muzike pravilen? Oziroma, ali to pomeni, da bomo lahko igrali toliko muzike kolikor imamo denarja?

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev za 'Kolikor muzike toliko denarja?'

  1.  
    Maatjazh
    30.11.2007 | 20:51
     

    “Robert Pešut – z blagovno znamko Magnifico – je dovol močno ime, da si lahko privošči celo to – njegovi koncerti bodo še dolgo zanimivi široki publiki – ampak ali je to etično početje – njegovi stanovski kolegi bodo prisiljeni konkurirati s precej slabših izhodišč. Mala podjetja (skupine), ki so doslej delila svoje plošče zastonj, niso imela nikakršnega impakta na tržišče in “običajno ravnanje” – takšen brand kot je magnifico pa ga bo zelo verjetno imel. Njegova zvita poteza se mu bo brez dvoma izplačala – ni prva – gospod Pešut je inteligenten, prodoren in zvit trgovec – dolgoročne posledice pa so drugo vprašanje. ?”

    Zabavna glasbena industrija je bistveno bolj vezana na tehnološki razvoj od glasbene umetnosti. Ta razvoj ima seveda ekonomske posledice, šele slednje pa v času potrošništva rezultirajo v kulturnih posledicah.

    Če zabavni glasbenik (predvsem) zaradi interneta svojih izdelkov ne prodaja več, temveč jih uporablja le kot promocijo koncertov, so ekonomske posledice te taktike bolj ali manj predvidljive: povpraševanje po koncertih se bo povečalo, zato bo njihova cena narasla. Protiučinek bo zmanjšanje kulturnega interesa po tovrstni zabavi zaradi previsoke cene. Na koncu se bo povečala raba interneta; to bo izboljšalo pogoje za internetno prodajo izdelkov, če bodo tehnično dovolj dobro zakodirani proti kraji. Prodaja materialnih nosilcev zvoka pa se bo (v zvezi z zakodiranjem) morala povsem ukiniti. Na tržišču nosilcev zvoka pa se bo odprlo več prostora za nekomercialne izdaje.

    To je bila seveda špekulacija. Intuitivno jo podkrepim z mnenjem, da je zabave tipa Magnifico na trgu itak preveč in je praktično vse manj interesantna za zahtevnejši sloj publike, ki se kvantitativno krepi. Zastavljajo se nova pričakovanja, izhajajoča iz bolje razvitega okusa publike, ta pa se razvija kot protiučinek industrijskemu bombardiranju z zabavo.

    Za glasbo torej prihajajo boljši časi. :-)

    lpm

  2.  
    30.11.2007 | 21:45
     
    nadja

    Jaz marsikateri CD še vedno iščem, da bi ga kupila, ker sem malo izbirčna in bolj ko mi kaj ponujajo na pladnju manj me privlači.

  3.  
    Ana
    5.12.2007 | 18:56
     
    Ana

    končno sem te našla :mrgreen:

    primeren komentar pa drugič ;)

  4.  
    11.12.2007 | 08:46
     
    buksijakarc

    Ja Nadja, jaz menim, da je taksnih kot si ti veliko vec, kot si mislimo. To, da se je zmanjsala prodaja CD plosc zalozbe pripisujejo piratstvu, to po mojem ni tako zelo enostavno. Po mojem ljudje, ki so doslej kupovali plosce, rajsi kopirajo plosce zato, ker jim glasba ni tako zelo vsec, da bi placali zanjo, morda si bodo napekli kak cd in ga imeli doma, pa ga nikoli poslusali. Prej so plosco kupili, verjetno zato, ker so verjeli, da jo hocejo imeti – sedaj so pa (smo pa) razocarani in s(m)o malo obupali.

    Naj navedem primer: Atomic Harmonik gostujejo v recimo Podcetrtku… Jaz mislim, da svoje delo dobro opravljajo, tocno pojejo in, kar je najbolj pomembno, dekleti sta zaobljeni na pravih mestih in gospodje jih z ceseljem pogledajo, kaksni pa se preprosto radi zavrtijo na plesiscu. Tega ne morejo kupit in odnest domov – niti lepih oblin niti vzdusja na plesiscu. Glasbe pa doma nimajo casa poslusat, ali pa imajo prizgan radio, kjer je pa ves cas kaksen lusten komad…
    Plosce bi kupovali tisti ljudje, ki glasbo radi Poslusajo, za taksne pa mora bit kaj tudi slišati.
    (tako vsaj jaz mislim)

  5.  
    2.02.2015 | 09:44
     

    Tako je vsepovsod ,.. more bit tako !

Komentiraj

Informacije za komentatorja
Preskok v novo vrstico se pojavi samodejno. Vaš E-Mail ne bo nikoli objavljen.

(obvezno)

(obvezno)


RSS vir za komentarje | TrackBack URL

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !